Pri asignaciji so udeleženi trije pravni subjekti, podlaga pa je pravno razmerje (dve pooblastitvi), ki je sestavljeno iz dveh enostranskih poslov. Za izvedbo asignacije morajo soglašati vsi vpleteni. Asignant (nakazovalec) pooblasti asignata (nakazanca), da na njen račun izpolni nekaj tretji osebi. Ta tretja oseba se imenuje asignatar (prejemnik nakazila), katerega asignant prav tako pooblašča, da v svojem imenu prevzame izpolnitev obveznosti.
Primer asignacije bi bil, da poslovni subjekt z asignacijo pooblasti svojega dobavitelja, da se za njegov račun izpolni obveznost do nekega drugega dobavitelja.
Zavarovanje terjatev pomeni, da se terjatve zavarujejo pri zavarovalnici ali faktor podjetju za primere neplačil s strani kupcev. S tem se zagotovi prejem plačila za dobavljeno blago ali storitve. Terjatve je moč zavarovati brez vednosti kupcev.
Faktor običajno zadrži del sredstev pri faktoring poslu, ki jih nakaže odstopniku ob prejemu plačila s strani dolžnika. Znesek je običajno zmanjšan za stroške financiranja in faktoring provizijo. Z zadržanimi sredstvi se faktor zavaruje predvsem v primeru zamude plačil.
Verižna kompenzacije je posebna oblika pobota, v katerega je vključenih več poslovnih subjektov (tri ali več). Z izvedbo verižne kompenzacije se morajo strinjati vsi udeleženi poslovni subjekti. Namen verižne kompenzacije je izboljšanje likvidnosti z zapiranjem terjatev in obveznosti več poslovnih subjektov.
V primeru tihega faktorja dolžnik sredstev (dobavitelj, plačnik) ni obveščen o prenosu terjatev na faktoring podjetje. Pri odkritem faktorju so obveščeni vsi udeleženi.
Stroški faktoringa se delijo na dva dela in sicer provizijo in stroške financiranja. Strošek financiranja so dejanske obresti za financiranje faktoring posla, provizija pa je storitev, ki jo opravi faktor.
Regresna pravica pomeni, da se ima faktoring podjetje pravico regresirati pri prodajalcu terjatve (odstopniku), v kolikor ni prejeto plačilo s strani plačnika. Na ta način se faktoring podjetje ustrezno zavaruje za primere, ko plačnik ne bi želel ali mogel poravnati terjatve.
Dobavitelj blaga sli storitve, imenovan tudi upnik, ki svojo terjatev prenese na faktorja.
Popolni faktoring zajema vse storitve, ki jih ponuja faktor svojemu komitentu. Običajno je popolni faktoring trajen posel. Komitent odstopa v celoti terjatve do določenih kupcev daljše časovno obdobje. Faktor pa se obveže, da bo te terjatve prevzel, jih v celoti upravljal in kontroliral, vodil nadzor in vršil izterjavo.
Nepopolni faktoring pa običajno predstavlja enkratne odkupe terjatev in ga podjetje lahko koristi, kadar želi rešiti posamezen finančni problem tako, da faktorju proda samo posamično terjatev.
Terjatev, ki ji še ni zapadel rok plačila.
Kompenzacija ali pobot pomeni, da s podpisom izjave prenehajo terjatve med dvema poslovnima subjektoma. Pri kompenzaciji je dovolj, da je predlagana izvedba z ene strani in ni potrebno soglasje obeh. Pri tem ni nobenega denarnega toka (prilivov ali odlivov), lahko pa se kompenzacije izvede med več poslovnimi subjekti. Pomembno je tudi to, da morata biti obe terjatvi zapadli, glasiti pa se morata na denar.
Vsak mesec preko AJPES-a poteka tako imenovani obvezni večstranki pobot preko aplikacije ePobot, katerega namen je zmanjšanje obveznosti in plačilne nediscipline slovenskega gospodarstva.
Izterjava terjatev pomeni proces izterjave, ki je običajno kombinacija telefonske in pisne izterjave, nato pa sledijo ustrezni pravni postopki, v kolikor terjatev ni poravnana.
Forfaiting je posebna oblika faktoringa, ki se odvija na mednarodni ravni in pomeni odkup izvoznih terjatev.
Fiduciarna cesija pomeni odstop terjatve v zavarovanje. Zastavna pravica na terjatvi zahteva obvestilo dolžnika, pri fiduciarni cesiji pa to ni potrebno.
Odkup terjatev (enkratna odprodaja) oziroma faktoring (redna odprodaja) je oblika financiranja poslovanja, ki omogoča enostaven in hiter dostop do likvidnih sredstev pri prodaji blaga ali storitev z odloženim rokom plačila. S faktoringom poslovni subjekt svoje zapadle in nezapadle terjatve predčasno pretvori v likvidna denarna sredstva.
Faktor je banka ali podjetje, katerega dejavnost je faktoring oziroma odkup terjatev. Udeleženi v faktor poslu so torej upnik (odstopnik terjatve), plačnik (dolžnik) ter faktor, na katerega se prenese dolg, faktor pa upniku predčasno poravna terjatev.
Terjatev, ki bi v danem trenutku že morala biti plačana.
Dolžnik je kupec blaga ali storitve, ki ima dolg do svojega dobavitelja.
Denarni tok predstavlja prilive (prejemke) in odliva (izdatke) iz poslovnega računa. Na podlagi sprememb prilivov in odlivov spremljamo začetno in končno stanje denarja na računu. Prejemkov (plačan račun) ne smemo enačiti s prihodki (izdan račun). V vmesnem obdobju med izdanim računom in dejansko plačanim računom nastane terjatev.
Cesija je posebna vrsta pogodbe, s katero cedent (odstopnik) terjatev (ali del te) prenese na tretjo osebo, to je cesionarja (prevzemnika). Dolžnik posledično svojo obveznost poravna prevzemniku, pri čemer se vsebina terjatve ne spremeni, vendar se zgolj zamenja upnik.
Primer cesije bi bil, da svojemu upniku namesto izpolnitev obveznosti (plačila) odstopite terjatev.
Vsako podjetje mora stremeti k optimalni likvidnosti, ki zasleduje cilj dobre plačilne sposobnosti ter rentabilnosti prostih sredstev. Za vas smo pripravili brošuro 10 korakov do boljše likvidnosti in finančne moči podjetja, v kateri boste našlji ključne usmeritve, kako upravljati z denarnim tokom.